prepríčanost -i ž (ȋ) stanje prepričanega človeka: za tako odločitev je bila potrebna globoka, trdna prepričanost; prepričanost koga o čem; prepričanost, da je tako prav / govoril je s tako prepričanostjo, da so mu verjeli
● 
zastar. imeti tako prepričanost prepričanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek