presedéti -ím dov. (ẹ́ í) sedeč prebiti, preživeti: po več ur dnevno je presedel na klopi; nepremično je presedel celo uro / popoldne je presedela pri frizerju; ekspr. ure in ure je presedel pri knjigah bral, študiral // ekspr. več let je presedel v zaporu prebil, preživel
 
ekspr. presedeti kazen prestati

presedèn -êna -o 

  1. 1. deležnik od presedeti: ure, presedene na sestankih
  2. 2. knjiž. poškodovan od sedenja: preseden naslanjač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek