presèk -éka (ȅ ẹ́) 

  1. 1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati presek jabolka; presek debla / letvice kvadratnega preseka; prečni presek kabla; vzdolžni presek ladje / dimnik s presekom dvesto kvadratnih centimetrov / na načrtu je ta del narisan v preseku
  2. 2. redko pregled: podati presek glasbenega ustvarjanja v zadnjih letih; petletni presek uvoza; presek skozi novejšo slovensko liriko
  3. 3. del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu; preseka: tu je bil nekdaj presek / gozdni presek
  4. 4. glagolnik od presekati: pri preseku palice je les počil
    ● 
    na licih je imel nekaj prask, presekov pa ne ran, pri katerih je presekana koža
    ♦ 
    fiz. presek količina, ki pove verjetnost za jedrsko reakcijo ali reakcijo med delci; geol. geološki presek ki kaže geološko zgradbo; geom. presek množica skupnih točk dveh tvorb; osni presek presek skozi os; mat. presek množic množica elementov, ki so skupni vsem upoštevanim množicam



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek