pretihotápiti -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti

  1. a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna
  2. b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor
     
    ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel

pretihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo

pretihotápljen -a -o: pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek