preučèn -êna -o prid. (ȅ é) 

  1. 1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel
  2. 2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek