prevágati -am dov. (ȃ) pog. prevladati: te tendence takrat niso mogle prevagati / preh. pri njej slabe lastnosti prevagajo dobre
● 
pog. vse blago so prevagali pretehtali; pog. vera v človeka je prevagala vse težave je bila močnejša

prevágati se prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevagal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek