prevódnik -a (ọ̑) 

  1. 1. snov, ki dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: pri zvočni izolaciji ne sme biti prevodnika; kovine so dobri prevodniki; obleka iz snovi, ki je slab prevodnik toplote; pren. njegov časopis je postal prevodnik reakcionarnih vplivov
     
    elektr. električni prevodnik snov, ki dopušča prehajanje električnega toka z majhnimi izgubami
  2. 2. zastar. prevajalec: za prevodnika si je izbral učenca, ki je dobro razumel nemško



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek