preždéti -ždím dov., preždì (ẹ́ í) 

  1. 1. negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: vse popoldneve je preždel ob vodi; nekaj ur je preždela v kotu, trudna od slovesa / brez dela je preždel dopoldan
  2. 2. napol buden prebiti, preživeti: noči ni prespal, ampak preždel
  3. 3. ekspr. prebiti, preživeti sploh: vojno vihro je preždel doma; zimo je preždel na klopi pri peči
     
    ekspr. več ur na dan preždi pri mizi in piše presedi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek