prežvekováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje
  2. 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje
  3. 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja
  4. 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel

prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje

prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek