• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pribáviti -im dov. (á ȃ) zastar. preskrbeti, priskrbeti: pribavil mu je konja; pribaviti komu podatke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek