pribežalíšče -a (í) kraj, prostor, kamor se pribeži: imeti, najti pribežališče; to področje je bilo pribežališče za ljudi z območja fronte / ekspr. narava je pribežališče pesnikov
 
arheol. naraven ali umetno utrjen prostor, kamor so pribežali ljudje ob nevarnosti // ekspr. varstvo, zavetje: iskati si pribežališče pri prijateljih / knjiž. pravica pribežališča do azila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek