pribôsti -bôdem dov., pribôdel in pribódel pribôdla, stil. pribòl pribôla (ó) 

  1. 1. prodirajoč priti: žebelj je pribodel skozi podplat / ekspr. iz megle je pribodel zvonik se je prikazal, pokazal // ekspr. prikliti, prirasti: žito je že pribodlo iz zemlje / mačice so pribodle iz brstja
  2. 2. redko z ostrim predmetom pritrditi: z buciko pribosti sliko na podlago



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek