• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pričeválec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ) knjiž. 

  1. 1. kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: pričevalec resnice; izpovedovalci in pričevalci socializma
  2. 2. kdor je navzoč ob kakem dogodku; priča: tako pripovedujejo pričevalci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek