pridàv -áva (ȁ á) 

  1. 1. zastar. dodatek: pijača brez dražilnega pridava
  2. 2. nar. dolenjsko doplačilo, zlasti pri zamenjavi: ni hotel menjati volov z njim, ker bi dobil premalo pridava
    ● 
    nar. gorenjsko lilo je in za pridav še treskalo za nameček



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek