pridušíti se -ím se dov., pridúšil se (ī íekspr. 

  1. 1. zakleti, navadno z besedami pri moji duši: ves jezen se je pridušil
  2. 2. priseči, zakleti se: pridušil se je, da knjige sploh ni imel v rokah; pridušil se je, da ni res



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek