prigovoríti -ím dov., prigovóril; nam. prigovôrit in prigovorít (ī í) knjiž., redko prigovarjajoč reči: ti ji prigovori, naj se vrne / vstani, mu je mirno prigovorila
● publ. postrežbi bi lahko marsikaj prigovorili jo glede marsičesa pokritizirali; knjiž., redko nič ni prigovoril rekel, pripomnil
Dostopnost
Dostopnost