prijemljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se da prijeti: zrak ni prijemljiv
  2. 2. knjiž. oprijemljiv: zanj obstaja samo to, kar je prijemljivo / pojav je težko prijemljiv določljiv, opredeljiv // ti izsledki niso dovolj prijemljivi prepričljivi; to je pokazal na prijemljivem primeru nazornem, jasnem; sam.: v njegovih besedah ni bilo nič prijemljivega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek