prikapljáti -ám dov. (á ȃ) 

  1. 1. nav. 3. os. kapljajoč se pojaviti: kri je prikapljala iz rane; skoraj so ji prikapljale solze
  2. 2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: počasi so prikapljali vsi povabljenci
    ● 
    ekspr. čakal je, ali mu bo kaj prikapljalo od inštrukcij ali bo kaj dobil, zaslužil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek