prikimávati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. z glavo delati gibe navzdol in navzgor: bil je že star in je neprestano prikimaval (z glavo) / plešasta glava je prikimavala v taktu
  2. 2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: prijatelju je ob vsakem stavku prikimaval; profesor je ob odgovorih zadovoljno prikimaval / res je bilo tako, je prikimavala
     
    slabš. ta človek vsemu samo prikimava nekritično pritrjuje
  3. 3. z gibi glave navzdol in navzgor pozdravljati: prišle so sosede in prikimavale druga drugi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek