priklétje -a (ẹ̑) redko polkletni prostori, podpritličje: prikletje kamnite hiše / preselili so se v prikletje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek