prikljúček -čka (ȗ) 

  1. 1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
  2. 2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek // priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo // priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi
  3. 3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje // kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka
  4. 4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
    ● 
    publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
    ♦ 
    elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek