• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prikopitljáti -ám dov. (á ȃ) udarjajoč s kopiti priti: čreda konj je prikopitljala iz soteske / ekspr. košuta je previdno prikopitljala h krmilnici prišla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek