• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prikosíti -ím dov., prikósil; prikošèn (ī í) 

  1. 1. s košenjem priti kam: prikositi do meje
  2. 2. dodatno, zraven nakositi: nakosil si premalo, še malo prikosi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek