prikrožíti in prikróžiti -im dov. (ī ọ́) 

  1. 1. krožeč priti: satelit je prikrožil okrog zemlje / ekspr. jata rac je prikrožila nad jezero / ekspr. cigareta je spet prikrožila do prvega kadilca
  2. 2. zastar. prikrojiti, prirediti: Slovani so prikrožili stara imena rek, naselij po svoje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek