priletávati -am nedov. (ȃ) leteč prihajati: zaprl je okno, da komarji ne bi priletavali v sobo; ptiči so priletavali od vsepovsod / letala so priletavala in odletavala / izza hriba so priletavale granate // s prislovnim določilom premikajoč se po zraku zlasti zaradi sunka se zadevati v kaj: krogle so priletavale v steno nad njim
 
ekspr. udarci so priletavali nanj drug za drugim dobival je udarce drugega za drugim



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek