• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prilétnik -a m (ẹ̑) knjiž. prileten človek: priletniki se radi ukvarjajo z različnimi konjički; zdrav priletnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek