prilòg -óga (ȍ ọ́) 

  1. 1. pisar., v prislovni rabi, v zvezi v prilog v korist, v prid: to govori njemu v prilog / navesti dokaze v prilog svoje trditve za utemeljitev, podkrepitev; organizirati demonstracije v prilog neodvisnosti za neodvisnost
  2. 2. zastar. dodatek, pojasnilo: to je opis osjega gnezda - prilog: dejal bi, da ga je pisal pesnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek