• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

primáka -e ž (ȃ) 

  1. 1. nar. padavine, zlasti dež: zemlja je potrebna primake; spomladanska primaka
  2. 2. nar. pijača: z jedjo in primako se je hitro okrepil; plačati za primako
  3. 3. zastar. omaka: primaka k zajcu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek