prióbčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi; objaviti: urednik je priobčil članek na prvi strani časopisa / mladi pesnik je priobčil tudi nekaj sonetov
● zastar. priobčiti znancem veselo novico povedati, sporočiti
prióbčen -a -o: v reviji priobčena novela
Dostopnost
Dostopnost