prioráti -ôrjem in -órjem dov., priôrji priorjíte; priorál (á ó, ọ́) 

  1. 1. z oranjem priti: priorati do meje, na konec njive
  2. 2. dodatno, zraven zorati: na robu njive je prioral še eno brazdo / prioral (si) je dve brazdi sosedovega sveta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek