priréden -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na priredje: priredni odnos med stavki; priredni stavek; priredna zveza delov stavka / priredni veznik // knjiž., redko enakovreden: harmonija je pri tem skladatelju priredni element
♦ 
lingv. priredni prilastek ujemalni prilastek

prirédno prisl.: priredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem sta sestavini enakovredni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek