priréja -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. glagolnik od prirediti2: prireja živine / vola sta domače prireje
  2. 2. kar se priredi v določenem času: ugotavljati prirejo s tehtanjem; z uporabo krmil se je mesečna prireja precej povečala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek