prirómati -am dov. (ọ̑) 

  1. 1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje
  2. 2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza
     
    ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek