prisében -bna -o prid., prisébnejši (ẹ̄) 

  1. 1. ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: priseben šofer je preprečil nesrečo; ostati priseben; bil je toliko priseben, da je odskočil / priseben odgovor ga je rešil
  2. 2. ki se zaveda svojih dejanj, besed: priseben človek se ne bi tako pogovarjal; zaradi pohlepa ni bil več priseben / knjiž. bolnik ni več priseben pri zavesti
  3. 3. pri vpreženi živini levi: pognati prisebnega konja, vola
  4. 4. zastar. bližnji: na prisebnem koncu jezera je videl čoln



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek