prismúkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. neslišno, neopazno priti: miška je prismuknila in odgriznila sir
● 
nar. mislil ga je prismukniti, pa se je izmaknil udariti

prismúkniti se nar. priliznjeno se stisniti: otrok se je prismuknil k materi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek