priščeníti -ščénem dov. (ī ẹ́) redko priščipniti: priščenil mu je prst z vrati / lata mu je priščenila roko
● redko priščenil je oči, ko je pogledal proti nebu priprl; ekspr. ukazal je, da oba lopova dobro priščenejo kaznujejo; pritisnejo nanju
priščénjen -a -o: priščenjeni prsti
♦ med. priščenjena kila ukleščena kila