pritákati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. prilivati: vodo pritakati vinu
  2. 2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: v sobo je pritakal vonj po lipovem cvetju / nova moč mu pritaka v žile



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek