pritírati -am dov. (ȋ) ekspr. pripeljati, privesti: zgrabila sta ga v gošči in ga pritirala na pot / pritirati pobeglega sina nazaj / pritirati osla pred hišo prignati // pritirati koga do blaznosti, samomora, v obup / pritirati stvar do nesmiselnosti; svoje negativne lastnosti je pritiral do vrha

pritíran -a -o: biti pritiran v obup; do vrha pritirana razdraženost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek