priváditi -im dov. (á ȃ) navaditi: privaditi otroka na red / privaditi žival na novo ime

priváditi se 

  1. 1. priti v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: privadil se je nerodne opore; privaditi se delu v rudniku / oči so se privadile delu v temnici // priti v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privaditi se novega pohištva; privaditi se novemu okolju; otrok se je v vrtcu hitro privadil
  2. 2. s ponavljanjem kakega dejanja priti v stanje, ko postane to potreba, navada: privaditi se ponočevanja; privaditi se kajenju / elipt. privadil se je vina pitja vina
    ● 
    bakterije so se privadile na življenje v vodi prilagodile; ekspr. človek se vsemu privadi tudi težavna stvar postane človeku sčasoma manj težavna

privájen -a -o: ne bo opustil privajenega načina življenja; na to je že privajen; s privajeno kretnjo si je potisnil klobuk na čelo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek