1. z besedo, kretnjo izražati, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen:na zaslišanju so drug za drugim priznavali sodelovanje pri atentatu; priznavati zločine // strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja:priznavati napake; priznava, da tega ne ve / vedno je priznaval, da je bil njihov učenec // delati, da kako osebno dejstvo izve kdo drug:priznavali so dekletom ljubezen in jim obljubljali zakon; priznaval mu je svoje skrivnosti
2. izražati, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja:ateisti ne priznavajo boga; priznava le fizični svet / prednosti tega predloga ne priznavajo // izražati mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom:priznavati komu sposobnosti, zasluge; priznavajo mu, da je veliko storil zanje
3. izražati strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa:novega režima ne priznavajo vse države / priznavali so jim izpite na sorodni fakulteti / ne priznavajo nobene avtoritete / publ. letošnja moda priznava veliko stvari dovoljuje, dopušča // izražati mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen:priznavati umetnika; vsi ga priznavajo in hvalijo / pravi humanizem priznava vsakega človeka ga upošteva // kritiki njegovo zadnje umetniško delo navdušeno priznavajo
4. izjavljati, da je kdo upravičen do česa:priznavati pokojnine ob določenih pogojih / priznavati narodu pravico, da sam odloča o sebi
5. v zvezi z zaizjavljati, da je kdo to, kar izraža določilo:priznava ga za sina / priznava jo za zaveznico; priznava se za člana manjšinskega naroda / tega dela ne priznava za svoje
priznavajóč -a -e:na pol priznavajoč krivdo; priznavajoče besede; prisl.: priznavajoče pokimati z glavo
Dostopnost