Tipkovnice
prokúra -e ž (ȗ) jur., nekdaj pooblastilo za opravljanje določenih pravnih poslov v zvezi s poslovanjem podjetja: dati, preklicati prokuro / posamična, skupna prokura
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost