prstén-a -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. ki je iz prsti: otroci so delali prstene kolačke / prsten pod; hodili so po mokri, prsteni stezi // ki ima veliko prsti: pokrajina je zelo prstena
  2. 2. umazan od prsti: zaradi dela na vrtu je imela vse roke prstene
  3. 3. ekspr. po barvi podoben prsti: bolnikov obraz je bil prstene barve; prsteno nebo

prsténo prisl.: prsteno rjava obleka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek