pršéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

  1. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršeti / v osebni rabi iz megle je pršel rahel dež
  2. 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curek vodometa je pršel v zrak; ob govorjenju mu je slina pršela iz ust / iskre pršijo / ekspr. jeza mu prši iz oči

pršèč -éča -e: pršeč dež



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek