• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pubertétnik -a m (ẹ̑) 

  1. 1. ped. moški v dobi med otroštvom in mladostno dobo: duševnost pubertetnikov
  2. 2. ekspr. nedorasel fant: pubertetniki me ne bodo učili; vede se kot kak pubertetnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek