• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

púnčica -e ž (ȗ) 

  1. 1. anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: punčica in šarenica; paziti na koga kot na punčico svojega očesa zelo
  2. 2. ljubk. deklica, dekle: živahna, svetlolasa punčica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek