púst -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 

  1. 1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane
  2. 2. ki povzroča duševno stanje neugodja
    1. a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto
    2. b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme
    3. c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje
    4. č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust
  3. 3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso
    ● 
    zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno
    ♦ 
    agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna

pústo tudi pustó prisl.: pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek