• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

puščávec -vca m (ȃ) knjiž. 

  1. 1. puščavnik: življenje puščavca / ne bodi tak puščavec samotar
  2. 2. redko prebivalec puščave: nomadski puščavci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek