• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rábi -ja m (ȃ) pri judih 

  1. 1. spoštljivo naslov za mojstra, verskega učitelja: rabi in učenci / kot nagovor rabi, razloži to; kot pristavek k imenu rabi Jakob
  2. 2. rabin: poročil ju je rabi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek