radikál -a (ȃ) 

  1. 1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi
     
    zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja
  2. 2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren: izračunati radikal
  3. 3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek