rádost stil. radóst -i ž (á; ọ̑) knjiž. veselje, sreča:

  1. a) ob uspehu ga je prevzela radost; radost ustvarjanja; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje
  2. b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti
    ● 
    pog. pasja radost navadna salama



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek